Ali naj vaš primer prevzame odvetnik za odškodnine?
Ste pravkar doživeli prometno nesrečo in ste upravičeni do povrnjenih stroškov za nastalo škodo? Kako boste vedeli, ali ste res upravičeni do izplačila in koliko naj bi sploh znašalo, brez poznavanja prava in delovanja sodnih postopkov? Prav zaradi nepoznavanja prava se pogosto zgodi, da zavarovalnice ljudem ne izplačajo nobene odškodnine ali pa je ta prenizka in bi bila morda višja, če bi vaš odškodninski zahtevek sestavil dober odvetnik za odškodnine. Z vložitvijo zahtevka se je namreč možno izogniti tožbam in sodnim sporom. Običajno je zahtevek naslovljen na povzročitelja škode, vendar ugotavljanje identitete povzročitelja ni vedno enostavno. Še posebej v primerih nezgod pri posipanju cest, pluženju ali ledu na cestišču. V teh primerih je treba poiskati lastnika oziroma upravljavca.
Kako odvetnik za odškodnine vloži odškodninski zahtevek?
Zelo natančno je treba opredeliti vsebino zahtevka, kar pomeni, da je potrebno dosledno opisati dogodek, v katerem je nastala škoda. Zelo pomembno je, da odvetnik za odškodnine konkretno navede nezakonito dejanje, ki ga je zagrešil povzročitelj škode. Potem je potrebna opredelitev poteka zdravljenja ter navedba posameznih delov škode, ki je lahko materialna ali nematerialna. Kot nematerialna škoda se opredeljujejo duševne bolečine, telesne bolečine, strah, iznakaženost, ipd. Če se izkaže, da zahtevek ni bil uspešno rešen, vaš odvetnik za odškodnine lahko nato vloži še tožbo na sodišču. Velja omeniti, da je vložitev zahtevka brezplačna, povrnitev stroškov pa odvetniška pisarna lahko prejme od nasprotne stranke v primeru izplačane odškodnine s strani zavarovalnice.
V kakšnih primerih lahko prejmete izplačano odškodnino?
Kot že omenjeno, najpogostejši škodni dogodki so prometne nesreče, pri katerih ste lahko upravičeni do povrnjenih stroškov za nastalo škodo, če je nasprotna stran povzročitelj nesreče oziroma, če je bilo cestišče na mestu nesreče v zelo slabem stanju. Drugi primeri, kjer vam lahko pomaga odvetnik za odškodnine, so še delovne nesreče, nesreče izven delovnega mesta, padci, povzročeni zaradi neustrezne podlage (npr. zaradi ledu ali vode na cestišču ter nevarni, spolzki tereni), nesreče, ki jih povzroči neustrezen izdelek oziroma izdelek s stvarno napako, ter nesreče na javnih površinah ali javnih prireditvah, demonstracijah in podobno.
